Zmenek v savni


Mokra, gola telesa, intimen ambient, toplo ozračje, sproščujoče dišave,… Savna. Na prvi pogled popolno okolje za odličen zmenek. Pa je res?

Ko sva s Kajo odkrila svet savnanja, sva bila svež parček, polna energije, brez otrok. Z najinimi študentskimi prihodki, si nisva mogla privoščiti luksuznih savn, ki jih najdemo v dražjih hotelih ali wellness centrih, zato sva iskala cenejše variante. V prestolnici sva našla savna center, ki je za zelo ugodno ceno bona, ki si ga lahko kupil na internetu, nudil tri različne savne in vse kar spada zraven. Brisače, čaj, masažne stole in intimo. Skoraj vedno sva bila sama. Mogoče sva izbirala čudne ure. 

Najina najljubša savna je že od takrat turška. Iz več razlogov.

V turških savnah vedno tako lepo diši po evkaliptusu, ki ob globokem vdihu vročega zraka, prodre globoko v telo in poskrbi za prijetno počutje. V turško savno je potrebno vstopiti gol. Z vodo najprej opereš keramiko, kjer nameravaš sedeti in s tem poskrbiš, da se ne usedeš v švic nekoga, ki je bil tam pred teboj. Potem je tukaj še vlaga. Procent vlage je praktično 100%. Je pa temperatura precej nižja, kot recimo v finski savni. Če prištejemo še slabo vidljivost in privlačno telo, ki sedi poleg tebe, takšno okolje kar kliče po porednih igricah. 

Najprej nedolžni dotiki prepotenega telesa se kaj hitro sprevržejo v željo po vročem, divjem ljubljenju. Možnost, da te lahko kdo zasači pa še dodatno pospeši kri po žilah. Težko se je upreti. Zakaj bi se pravzaprav upirala, saj sva se prišla sproščat kajne? 

Poleg tega je tisti občutek, ko izstopiš iz vlažnega okolja, se stuširaš in uležeš na ležalnik v prostoru za počitek, skoraj nebeški. 


V savni, kamor sedaj občasno zaideva, si žal tega luksuza ne moreva privoščiti. Se pa vedno, ko vstopiva v prostor, dišeč po evkaliptusu, vsak pri sebi nasmehneva. Mogoče pa še kdaj, za stare čase, ponoviva? Mogoče. 



  • Deli objavo