Starši - morilci otrokovih sanj?

Bliža se pust. Otroci že izbirajo, v kaj se bodo oblekli, v katere super junake se bodo prelevili. Dora bi bila rada princeska. V mojih očeh je princeska tudi ko ni pust, a kaj morem. Dilan pa že nekaj časa obožuje vse v zvezi z Batmanom.

Batman figurice, Batman oblačila, Batman posteljnina, Batman lučka in seveda Batman kostum. Nekaj dni nazaj ga je dobil in od takrat teka po hisi in rešuje Doro pred vsemi mogočimi zlobneži. 

Jaz pa razmišljam...zakaj otrokom ne bi omogočili, da razvijajo svojo domišljijo tudi ko ni pust? Naj bodo super junaki, princeske, ninja želve ali karkoli že hočejo, čez celo leto. Naj delajo njihovi možgančki in ne govorimo jim: Ne moreš to, ne smeš ono, nisi dovolj...ipd. Naj bodo to, kar želijo bit. Ne ubijajmo jim sanj, ker bo to kasneje pustilo posledice. 

Ko smo bili majhni, smo vsi imeli sanje. Želeli smo si postati piloti, astronavti, zdravniki. Večino nas ni postalo to, kar smo si takrat želeli. Zakaj?

Ker nam je nekdo na naši poti rekel: "Ti pa ne moreš bit pilot, saj nosiš očala." Ali: "Nisi dovolj sposoben za podjetnika." Ali pa kot so meni v srednji šoli rekli: "Erik, ti ne moreš na DIF, ne bi naredil sprejemnih zaradi tvoje bolezni." In sem jim verjel. 12 let kasneje sem v boljši formi kot marsikdo, ki se vpiše na DIF. 

Sedaj verjamem, da lahko postanemo točno to, kar si želimo, če v to verjamemo in naredimo vse, kar je potrebno, da to dosežemo.  Večina nas ne izkorišča vsega svojega potenciala. Kar naenkrat se zadovoljimo z mizerno plačo, ki je dovolj zgolj za preživetje, ne pa lepo življenje. Tako pač je, si rečemo. "Vsak je svoje sreče kovač", pravi stari pregovor. In jaz se s tem popolnoma strinjam. 

Nihče te ne sili, da delaš v službi, kjer ti "serjejo" po glavi. Nihče te ne sili, da si v zvezi, ki te ne osrečuje. Vsak ima izbiro. Življenje je eno. In kratko.  

Bodimo našim otrokom vzgled in jim pustimo sanjati. Mi sanjamo skupaj. Pogovarjamo se o hiši na morju, v kateri bomo živeli, čeprav si trenutno ne moremo privoščiti niti lesene kolibe. Pogovarjamo se o novem poslu, ki ga bomo opravljali skupaj, čeprav bomo morali za zagon vzeti kredit. Bistvo je, da je naša prihodnost svetla in polna ljubezni. To nas navdihuje.


Kolikokrat rečemo starši otroku: "Ne, ne smeš, ne moreš...". Pustimo otrokom, da odkrijejo, kaj si resnično želijo. Ne govorimo jim, da česa ne zmorejo. Ne bodimo morilci njihovih sanj.


  • Deli objavo