Se kdaj vprašaš?


Malo (v bistvu kar precej) mi gredo na živce ljudje, ki postavljajo svoje potrebe pred otrokove.

Sploh pa če gre za moje otroke. Potrebe mojih otrok bodo VEDNO na prvem mestu. 

Če je otrok utrujen in vidim, da potrebuje počitek, ga bo tudi dobil, ne glede na to ali smo že pojedli sladico po kosilu ali ne. Ne glede na to, ali smo bili "premalo" časa na obisku ali pač ne. 

Če se otrok noče fotografirati, se pač ne bo. A je tista fotka res bolj pomembna kot otrokovo počutje? A je tebi všeč, če ti nekdo pred obrazom poka neke čudne frise in spušča nenavadne glasove in hkrati vdira v tvoj osebni prostor? Zakaj potem misliš, da otrok v tem uživa? 

A misliš da nekdo res bolje pozna otroka kot njegova lastna mati, ki bojda ne ve, da je otrok lačen in zato joče?

A je res tako težko upoštevati želje staršev in njihova načela pri vzgoji? Starš je edina oseba, ki ve, kaj je najbolje za njegovega otroka. 

Zato prosim, da se vsak, ki se kakorkoli prepozna v teh vrsticah, malo zamisli, se sprosti in pusti staršem, da poskrbijo za svoje otroke. 

Pa še ena cvetka za konec. Enkrat mi je ena oseba rekla, da lahko imaš le vnuke raje kot svoje lastne otroke. Hmm..kaj pa če to rečeš svojemu lastnemu otroku? A je še slišat lepo?

Radi se imejte. 


  • Deli objavo