Princeske prjatlce


"Mama, smo prjatlce?" Vprašanje, ki ga od najine Dore večkrat slišim. Največkrat takrat, ko kakšno ušpiči in jo zanima, če sem kaj jezna nanjo.

Prvi novoletni dan smo preživeli mirno, v udobju našega doma. Malce utrujeni, drugače pa čisto običajna nedelja, ki je v bistvu bila ponedeljek. Po igrivem dopoldnevu smo si po kosilu privoščili dolg lepotni spanec, ki je Eriku dal dovolj novih moči, da se je odpravil v fitnes in vstopil v leto 2018 tako kot je treba. Preden je odšel skozi vrata, je pozdravil mala dva in Dori pokazal malo knjigico z naslovom Princeza Dora, rekoč: "Bosta tačas z mamo prebrali."

Včasih sva jo res veliko prebirali. V zadnjem času pa sva kar malo pozabili nanjo. To drobno knjižico sva z Erikom kupila na dopustu v Istri, ko sem v trebuščku še nosila Dilana. 

Ta knjigica je skupaj z nami pridno čakala, da v prihodnosti tudi našo družino razveseli princeska Dora. 

Med včerajšnjim prebiranjem knjigice se je navdušila nad princeskami. Lepo, da niso samo batmani in superpunce.  Zaželela si je, da bi bila za pusta princeska. Takšna s krono in dežničkom. In dodala, naj bom tudi jaz princeska. Bom, moja velika punca. Letos bova princeski. Odločitev sva hitro povedali Dilanu in jo sporočili še tatu v fitnes. Da se ve.

Ko smo se zvečer odpravljali spat, sva se crkljali v postelji in čakali moški del posadke, da pride iz kopalnice.

Dora: "Mama, smo prjatlce?"
Jaz: "Seveda smo, miška."
Dora: "Smo prjatlce od tata?"
Jaz: "Smo."
Dora: "Kej pa od Dilana?"
Jaz: "Tudi. Ma midve smo take posebne prjatlce."
Dora: "Ja, princeske prjatlce."


  • Deli objavo