Kako sva se spoznala - Kajina zgodba

Zame se je vse skupaj začelo na Facebooku leta 2009. Verjetno je na vrata že kukala pomlad, ko sem prejela njegovo sporočilo in seveda nisem mogla skriti navdušenja.

Ajdovščina je majhno mesto. Tukaj se skoraj vsi med sabo poznamo. Poleg tega pa je bil on eden tistih, za katerega smo vse vedele, kdo je. Kot študent je delal v Ave, najbolj priljubljenem Ajdovskem baru. Bil je 5 let starejši od mene in mi je, to da sem ga zanimala, resnično godilo.

Kmalu sva presedlala na mobilne telefone in se začela tudi dobivati. Nikoli ne bom pozabila, ko me je prvič prišel iskat v Vipavski Križ (mojo rojstno vasico) z njegovo Astro kabrio. Ves čas mi je šel po glavi komad, ki mi je še vedno ljub, Yours To Keep – »We can drive around with the top down. Stereo turned up loud with a fat sound...« Nepozabno. Bila sem v nebesih. Za prvomajske počitnice sva se vsak s svojo klapo odpravila na Spring Break, jaz v Rovinj, kjer smo si s sošolci privoščili malo uživancije pred maturo, on pa v Kanegro. Zadnji dan se je zvečer pripeljal k meni z avtom in ostal do naslednjega dne.

No, kljub temu, da sem bila zaljubljena do ušes, najina zgodba ni dolgo trajala. In vem, da bo ta prvi odstavek pri njemu precej drugačen. Ko pomislim, kaj so takrat zame bila »nebesa« in kaj nekaj let pozneje ... Glede nečesa se vedno strinjava; če bi takrat ostala skupaj, zagotovo ne bi skupaj ustvarila družine. Oba sva potrebovala še nekaj let, predvsem pa jaz. Da sem spoznala sebe in ugotovila, da je v zvezi treba delati in skupaj rasti. Pri tem mi je največ pomagal študij socialnega dela, ampak o tem kdaj drugič.

Kar nekaj časa sem bila nanj zelo jezna. Šele po kakšnem letu ali dveh se je stanje malce shladilo.

Takrat sva se zopet srečala v Ave. Malce sva se pogovarjala in nekaj se je spet vnelo. Ampak tokrat sem bila bolj pazljiva... vsaj kakšen teden. Potem mi je ponudil prevoz v Ljubljano in me spotoma peljal še v kino pogledat Inception. Ja, ta mu je pa ratala v nulo. Ful sva se pogovarjala o vsem mogočem in ja, bilo je res drugače kot takrat, ko sva se dobivala prvič. Bolj sem bila sproščena in zato sva se veliko presmejala.

Tako se je začela najina zgodba vol.2. Ta je bila pa zmerom TOP. Od poznih večerov, ko sva čakala, da gredo njegovi starši spat in se bova potihem spravila v hišo, do najinih izletov, dopustov na morju, voženj z motorjem in koncertov. Vedno sva govorila, da bova imela najprej otroke in se potem čez nekaj let poročila, tam pri 40ih, da si malo popestriva zvezo. No, res sva najprej poskrbela za otroke. Oktobra 2013 naju je osrečil sin Dilan, ki sva si ga močno želela. Skupaj z njim se je v nama prebudila tudi želja po tem, da bi se poročila. No, ne prav takoj... Tam po kakšnih 6 mesecih, ko smo spali že malo več kot eno uro v celi noči.

Nekega avgustovskega večera mi je tako pripravil toplo kopel z mehurčki in Norah Jones. Medtem je poskrbel za večerjo, šampanjec in, seveda, Dilana. V garderobni sobi sta me čakala obleka in čevlji, lepo sem se uredila in ga v dnevni sobi zagledala na kolenih. Približno leto zatem sva se poročila, takrat že v zasedbi 4 članov družine, saj se nam je maja 2015 pridružila še hčerkica, ki sva jo poimenovala Dora. Najina družina je tako postala popolna.


V vseh teh letih sva preživela skupaj ogromno časa. Tudi odkar smo postali družina, smo na vsakodnevni ravni večinoma vsi štirje skupaj in to mi je res pomembno. Čas, ki ga skupaj preživljamo nama je najbolj dragocen in ta čas vedno dodobra izkoristimo. V zadnjem letu sva se veliko posvečala tudi osebni rasti in nadgrajevanju partnerskega odnosa. Prebereva ogromno knjig, ki so nama odprle oči glede najinih močnih točk ter tudi glede razlik med nama. S tem novim znanjem skušava poskrbeti, da se vedno najdeva na pol poti, da sva vsak dan boljša partnerja in starša najinema D&D.


  • Deli objavo